Nepremi?nine, stanovanja in hiše

Archive for the ‘Nepremičnine’ Category

Od v?eraj so znane cene za stanovanja in poslovne prostore v soseski Celovški dvori ob Celovški cesti v Ljubljani, trenutno najve?jem stanovanjskem kompleksu v gradnji nepremi?nine v Sloveniji. Te so za kvadratni meter nepremi?nine od 2800 do 3800 evrov. Vegrad, ki ta kompleks z 833 stanovanji in 1872 parkirnimi mesti gradi za trg, pri tem projektu sodeluje z Novo Ljubljansko banko, ki bo kupcem ponudila posebne pogoje kreditiranja nepremi?nine. Z objavo cene se je za?ela tudi prodaja teh stanovanj, v katera se bodo prvi stanovalci lahko vselili že konec naslednjega leta. Pri ceni nepremi?nine ne velja, da so dražja tista v nižjih nadstropjih. Najvišjo ceno imajo stanovanja v višjih nadstropjih, ki so ve?ja in imajo tudi teraso. Ta dosegajo ceno tudi do 3800 evrov za kvadratni meter. Atraktivna lokacija, bolj natan?neje na obmo?ju v severovzhodnemdelu Ljubljane, na lokaciji nekdanjega industrijskega objekta Avtomontaža, bo družba Vegrad pri?ela z gradnjo nepremi?nine poslovno-stanovanjskega objekta Celovški Dvori. Soseska je dobila ime po mestni vpadnici, Celovški cesti. Sama gradnja se je pri?ela takoj po rušitvi obstoje? ih objektov Avtomontaže. Lokacija je atraktivna, prometno ugodna, hkrati pa blizu vitalnih delov mesta, saj leži v strnjenem poselitvenem obmo?ju Šiške, v bližini priklju?kov na avtocestno obvoznico. Prodaja stanovanj in poslovnih prostorov se bo za?ela jeseni 2007, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji, ki jih predpisuje zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb nepremi?nine. Prodajal pa jih bo kar investitor sam.

Prodaja za nepremi?nine na Hrvaškem je januarja letos v primerjavi z januarjem 2007 padla za 41 %, pišejo Finance. Cene stanovanj in hiš na obali pa so se dvignile le za 0,5 %. Siceršnja rast lansko leto je bila 9 %. Hrvaški trg je precej kaoti?en, zato je težko izbrati primerne nepremi?nine. Mnogo oglasov je neresni?nih in zavajajo?ih. Najbolj so precenjene stare nepremi?nine zgrajene v 80-tih letih prejšnjega stoletja, ki so od morja oddaljene od 300 do 800 m.

V ponedeljek, 11. februarja, se je zaklju?ilo zbiranje prijav za nakup tržne nepremi?nine Stanovanjskega sklada RS. Za 364 stanovanj je sklad prejel 207 vlog. Najve? vlog je prejel za nepremi?nine v Novem mestu (60). Sledijo Postojna (53), Maribor (36), Kranj (43) in Jesenice (15). Število vlog za nepremi?nine presega število ponujenih stanovanj le v Novem mestu. Drugje je bilo zanimanje za nepremi?nine bistveno manjše. Število vlog dosega 57 % števila ponujenih stanovanj, kar kaže na dokaj skromno zanimanje, vsaj v primerjavi s prejšnjimi razpisi. To lahko pojasnimo, da gre za ponudbo stanovanj na manj zanimivih trgih, višje, kot na preteklih razpisih pa so tudi cene. Pogoji nakupa so se zaostrili, verjetno pa vplivajo na zanimanje za nepremi?nine tudi težave, ki so se pojavljale pri nekaterih skladovih gradnjah v preteklosti. Izbor kupcev stanovanj bo potekal 27. marca. Sklad bo stanovanja, za katera ni prejel vlog, ponudil na trgu po razpisnih pogojih od 7. aprila dalje.

Pri gradnji nepremi?nine je treba obvezno imeti nadzornika, razen ?e gre za enostavno gradnjo nepremi?ine. Gradnja brez nadzornika nepremi?nine je gradnja na ?rno, kar pomeni, da upravna enota ne bo izdala uporabnega dovoljenja. Naloge nadzornikov dolo?a Zakon o graditvi objektov. V grobem pa mora nadzornik skrbeti, da gradnja nepremi?nine te?e v skladu z na?rtom in se vgrajujejo ustrezni materiali. Nadzornikov pri gradnji je lahko ve? in pokrivajo vsak svoje podro?je. Nadzornik nosi odgovornost, ki mu jo dolo?a Obligacijski zakonik.

Na Rakovi Jelši v Ljubljani je bilo na ?rno zgrajenih preko 500 nepremi?nin. Lastniki so jih legalizirali že 200, ravno toliko lastnikov, pa je podpisalo izjavo, da bodo pristopili k legalizaciji za te nepremi?nine. Tiste nepremi?nine, ki ne bodo v postopeku legalizacije, bodo rušili. Ob?ina bo konec marca za?ela z deli na komunalni in drugi infrastrukturi.

V Ljubljani naj bi primanjkovalo vsaj 1.500 neprofitnih najemnih stanovanj. Nepremi?nine, ki jih gradi mestni sklad, števil?no ne zadoš?ajo potrebam. Sklad na?rtuje do konca leta 2010 zgraditi malo manj kot 1.000 stanovanj. Letos in prihodnje leto naj bi jih pridobili 640. Najve?ja težava, ki jo ima sklad, je pomanjkanje denarnih sredstev. Sklad ima trenutno denarja le za nujne nepremi?nine, to je 143 stanovanj.

V Diva?i naj bi do konca leta 2009 zrasle nove nepremi?nine – kar 30 vrstnih hiš in 26 stanovanj. Podjetje Tim grad bo nove nepremi?nine gradilo v Gabrovem naselju, kjer je že ve? individualnih hiš. Nove nepremi?nine bodo imele 155 m2, stanovanja, ki naj bi jih dokon?ali že letos pa v povpre?ju 63 m2. Cena stanovanja naj ne bi bila preko 2.000 €/m2.

Postopno se bo za?ela gradnja Potniškega centra na obmo?ju železniške postaje Ljubljana. Do pomladi bodo potekala pripravljalna dela, ko bodo dobili gradbeno dovoljenje za nepremi?nine, pa se bodo za?ela intenzivna gradbena dela. Celotni kompleks nepremi?nine, ki bo imel trgovsko-zabaviš?ni del, poslovni del, stanovanjski del in hotelski del bo dokon?an spomladi 2010. Naložba je vredna 222 milijonov evrov.

Koper in njegova okolica sta zelo zanimiva za gradnjo, piše Delo.  Nepremi?nine gradijo ali pa gradnjo pripravljajo številna podjetja. Med drugim bodo letos za?eli graditi nepremi?nine za trg, stanovanja, ki bodo namenjena mladim družinam iz Mestne ob?ine Koper, ki prvi? rešujejo stanovanjski problem. Zgradili bodo dva bloka s po 55 stanovanji. En blok bo gradil ob?inski stanovanjski sklad, ki bo stanovanja ponudil na trgu po okoli 2.000 €/m2 za prebivalce MOK. Omejena bo tudi nadaljnja prodaja, saj stanovanj ne bo mogo?e prodati 5 do 10 let. Tržne cene novih stanovanj dosegajo do 6.000 €.

Ekipa restavratorjev, ki se je v za?etku oktobra lotila obnove pro?elja nepremi?nine Pretorske pala?e, je sklenila svoje delo. Z nepremi?nine so v?eraj odstranili tudi gradbeni oder in tako odstrli pogled na prenovljeno fasado.

Za 50.000 evrov vreden poseg je ob?ina najela dva izvajalca – podjetje CRMA iz Ilirske Bistrice in koprsko podjetje Gradbeništvo Zlatko. Madtem ko se je sledji ubadal z zamenjavo ometa v spodnjem delu nepremi?nine, je ekipa iz Ilirske Bistrice pod vodstvom restavratorja Alexa Batiste o?istila in zaš?itila preostali del pro?elja. Potrebno je bilo tudi zakrpati številne razpoke in izbokline, skozi katere je v omet hiše pronicala voda.